Geniji prihodnosti

V starem rimskem imperiju je bila beseda genij (genius) posvečena duhu osebe, notranjemu vodniku, ki je človeka ščitil, vodil skozi življenje in ga usmerjal k njegovemu pravemu poslanstvu. Na Bližnjem vzhodu ta izraz najdemo v besedi jinni ali duh, ki ga poznamo iz pravljice o Aladinovi svetilki. Stara ljudstva so verjela, da obstaja nekaj, kar presega človeško inteligenco, nekaj inteligentnejšega in modrejšega od ljudi. Duhovni svet so v starodavnih časih veliko bolj cenili kot danes, ko svetu vlada intelekt.

Genius ali nadarjenost so pri otroku v starodavnih skup­nostih prepoznali že takoj ob rojstvu, kar je bilo glavnega pomena za razvoj nadarjenosti in za blaginjo celotne skupnosti. Otrok je tako lahko živel polno življenje svojega poslanstva in pripomogel k boljšemu ter varnejšemu življenju celotne skupnosti. Si lahko predstavljate, da šaman, vrač v resnici ne bi bil rojen za zdraviteljstvo in ne bi znal pomagati ljudem? Ali da bojevnik ne bi bil dovolj močen in hiter, da bi lahko pokončal žival ali sovražnika? Ali da poglavar ne bi bil dovolj moder, srčen in intuitiven, da bi lahko usmerjal in varoval življenje v skupnosti? Pleme bi izumrlo.

Preživetje je bilo torej odvisno od zgodnjega prepoznavanja, sprejemanja in podpiranja nadarjenosti vsakega posameznika. Tega, česar v današnji družbi ne znamo, nočemo ali celo zavračamo.

Zdaj je čas, da se poglobite vase, stopite na pot svoje nadarjenosti, ki vam je bila dana že ob rojstvu, prispevate k skupnosti in sežete do zvezd. Vaša odločitev ne bo vplivala le na vaše življenje, temveč na prihodnost vsega človeštva.

Intelekt ni inteligenca

Pomembnost intelekta je začela strmo rasti ob nastanku denarja, ki je pospešil razvoj materialnega sveta. Nadarjenost, kot so jo starodavne skupnosti prepoznavale in doživljale, pa je postala pozabljena in celo prepovedana.

Vsem nam je jasno, da ima svet, kjer častijo intelekt in z njim povezane strukture, vključno z denarjem in materializmom, ogromne vrzeli ter ni sposoben (ali noče) obvladovati izzivov človeštva. Razlog je zelo preprost. Intelekt je samo ena izmed dimenzij uma (o tem pišejo starodavne jogijske sutre), ki lahko operira le s podatki, ki že obstajajo, kar smo prebrali, slišali, proučili …, torej z že znanimi informacijami in našimi spomini. Če teh podatkov ni, intelekt ne bo aktiven. Naloga intelekta ni ustvarjati, izumljati, kreirati, povezovati, najti novo rešitev … Njegova naloga je primerjati, analizirati, deliti, rezati na večje in manjše koščke, kategorizirati, predalčkati, diskriminirati, obsojati, kontrolirati …

Močvirje že prežvečenih idej

Dandanes ljudje brodimo v začaranem intelektualnem moč­virju že davno prežvečenih misli in idej. Novih izumov, stvaritev tako rekoč ni več. Le nekaj že pokojnih genijev je doumelo obstoj sveta v večjih razsežnostih, kot ga zaznavamo v sodobnem času. Razumeli so, da smo ljudje pravzaprav nosilci neizmernih spečih potencialov, s katerimi imamo možnost spreminjati sebe in svet. Nikola Tesla, znanstvenik in izumitelj, je dejal, da so njegovi možgani le sprejemnik za nekaj precej bolj inteligentnega, kot je on.

»Moji možgani so le sprejemnik, v vesolju je jedro, iz katerega pridobivamo znanje, moč in navdih. Nisem še prodrl v skrivnost tega jedra, vem pa, da obstaja.« – Nikola Tesla

Tudi Albert Einstein se je tega zavedal. »Intelekt nima veliko opraviti z odkritji. V zavesti pride do preskoka, intuicije, rešitev pride, ti pa ne veš, kako in zakaj.« – Albert Einstein

In tudi Leonardo da Vinci. »Z logiko dokazujemo, z intuicijo pa odkrivamo.« – Leonardo da Vinci

Intelekt torej ni inteligenca ali inteligenčni količnik. Pravzaprav je ravno nasprotno. Je orodje človeškega uma, ki nam pomaga analizirati in deliti. Resnična nadarjenost prinaša nove ideje, nova spoznanja, nove umetnosti, nove izume in presega intelekt. Resnična nadarjenost je povezovanje in združevanje na novo, izvirno.

Speči potencial prinaša smisel

Vsak od nas je nadarjen. Zakaj? Ker je živ. Kot strokovnjakinja na področju nadarjenosti sem bila priča številnim razkritjem nadarjenosti in prebujanju notranjih potencialov. Potencialov, ki so ostali globoko zakopani v podzavesti zaradi prevelikih občutkov sramu in strahu pred izločitvijo. Nadarjenost ni le biti odličen v matematiki, glasbi ali kvantni fiziki ali imeti popoln spomin. Nadarjenost združuje več dimenzij, ki se jih moramo zavedati vsi: od podedovanih talentov, ki lahko segajo več generacij nazaj, potencialov našega notranjega duha, geniusa, sloga izražanja, inteligence, našega značaja, notranje iskrice, ki nas vleče v vedno nova in nova raziskovanja, do najpomembnejše volje, iz katere črpamo vztrajnost in pogum. Semena nadarjenosti nenehno trkajo na vaša vrata in čakajo, da se prebudite in zaživite polno življenje ter edinstveno uresničite usodo svojega poslanstva.

Svet je v krču in zdi se, da ne bo popustil kmalu. V nemiru, ki ga občutite okoli sebe in v drugih ljudeh, je pomembno, da poiščete svoj notranji mir, se povežete s seboj in dovolite, da vaše poslanstvo zaživi. Vsi smo namreč poklicani, da se prebudimo v lastni ustvarjalnosti in nadarjenosti. Ko boste pogumno stopili na pot svojega poslanstva, bo vaše življenje naenkrat dobilo smisel. Razumeli boste, zakaj ste morali skozi muke in težave v preteklosti. Razumeli boste, da so vas razmere in dogodki izoblikovali zato, da lahko bolje opremljeni z izkušnjami in modrostjo vztrajate na poti svojega poslanstva.

Ali tudi vi čutite, da se v zadnjem času nekaj v vas rojeva in potrebuje prostor in čas, da se razvije? Morda čutite tudi, da se v vas skriva globlja resnica in da obstaja nekaj močnejšega, bolj svetega od vsakdanjega življenja? Zdaj je čas, da se poglobite vase, stopite na pot svoje nadarjenosti, ki vam je bila dana že ob rojstvu, prispevate k skupnosti in sežete do zvezd. Vaša odločitev ne bo vplivala le na vaše življenje, temveč na prihodnost vsega človeštva.