Nadarjenost: Vsi živimo pod svojimi zmožnostmi
Področja intenzivnih zaznavanj oziroma doživljanj nadarjenosti
Kazimierz Dabrowski, poljski psihiater in psiholog, ki se je ukvarjal z emocionalnim razvojem inteligentnih in umetniško nadarjenih otrok, je opazil, da ti otroci svet doživljajo veliko bolj intenzivno kot drugi.
Opredelil je področja intenzivnih zaznavanj oziroma doživljanj nadarjenosti: intelektualno – intenzivna aktivnost uma, nagnjenost k preciziranju globokih vprašanj in reševanju problemov, samoreflektivno razmišljanje.
Emotivno intenzivno zaznavanje in doživljanje – stopnjevanje občutkov in čustev, močne somatske težave, afektivno izražanje, zmožnost globoke povezanosti v odnosih, zmožnost razlikovanja svojih čustev in občutkov.
Imaginativno – omogoča prosto pot domišljiji, zmožnost živeti v svetu fantazije kot na primer pisateljica knjig o Harryju Potterju J. K. Rowling.
Senzitivno intenzivno doživljanje – povečana zmožnost zaznav čutil, zaznava estetskih užitkov in senzitivna ekspresija čustvene napetosti, na primer prenajedanje ob čustvenih stiskah.
Psihomotorično intenzivno zaznavanje in doživljanje – presežek energije in uporaba fizične aktivnosti kot ventila ob čustvenem stresu, velikokrat se napačno diagnosticira kot ADHD.
Pozneje je bilo dodano tudi duhovno oziroma eksistencialno intenzivno zaznavanje, ki zajema doživljanje sveta spiritualno in zmožnost komunikacije z vseobsegajočo najvišjo inteligenco v univerzumu.
Skupni imenovalci nadarjenosti
Poleg edinstvenih darov vsakega posameznika pa lahko prepoznamo tudi nekatere skupne značilnosti nadarjenosti.
Radovednost in energija – neusahljiva želja po vedeti in doumeti več, neskončno število vprašanj za očitno preproste stvari, zavračanje standardnih odgovorov, integracija idej in informacij v nova znanja, strast do iskanja rešitev kompleksnih situacij, zmožnost koncentracije in obvladovanje ter upravljanje velikih količin informacij, ob pretoku kreativne energije je značilen »ustvarjalni trans«.
Hitrost – prepoznati in razumeti odnose ter vzorce kompleksnih idej in jih znova sestaviti hitreje od drugih. Nadarjeni »vstopijo« v idejo, formulo, izum in jo ali ga razumejo ter upravljajo od znotraj.
Občutljivost – nadarjene osebe so velikokrat preobčutljive za vonj, zvok, dotik pregrobe tkanine … Prav tako v to kategorijo sodijo čustva in občutki, ki jih je večina nadarjenih posameznikov neuka oziroma jih je potlačila, zato je nenehno v stanju socialne in čustvene anksioznosti.
Dolgčas in humor – nadarjeni se neznosno dolgočasijo pri opravljanju rutinskih nalog, tako odrasli kot tudi otroci. Humor je prepoznavna značilnost nadpovprečnih ljudi. Velikokrat se nadarjeni ljudje med seboj povežejo prek humorja in razumevanja istih šal.
Drugačnost – nadarjeni ljudje delajo hitreje, sprašujejo bolj vztrajno, motijo in vznemirjajo več ljudi, razmišljajo globlje ter imajo več odličnih dosežkov, vendar tudi več globokih padcev v življenju. Občutki alienacije, ki so navzoči v vsakem nadarjenem posamezniku, so velikokrat potlačeni in zanikani, saj ni pravega vidnega vzroka za drugačnost. Še več, če nadarjeni ni prepoznan kot nadpovprečen, dojema okolico in preostale, kot da so na isti ravni nadarjenosti. Zaradi pomanjkanja prepoznavanja in zanemarjanja nadarjenosti je veliko genialnih umov trenutno »v spanju«, saj se sami ne prepoznajo kot genialci.
Življenje z nadarjenostjo
Sama se s strokovnim svetovanjem na področju nadarjenosti, prepoznavanja darov in pomoči nadarjenim osebam ukvarjam že vrsto let. V vseh teh letih sem v svojo metodo odklepanja notranjih darov in potencialov ter opolnomočenja nadarjenih vpletla starodavne modrosti in tudi sodobno psihološko znanost.
Pred kratkim me je za pomoč prosil svetovno znani ameriški fotograf, ker ga že vrsto let pestijo fizične, čustvene in mentalne težave. Njegov inteligenčni količnik sega v nebo. S svojo intenzivnostjo ne zna ravnati in je ne uporablja za kreativni razvoj. Iz njegovih fotografij svetovno znanih osebnosti kriči umetnost, ki meji na ekscentričnost. Fotografije so osupljive, portreti pa hkrati strašljivi in razgalijo portretiranca v neskončne globine. Fotografiranje je umetnost, kjer je potreben preplet nadarjenosti več dimenzij. Navzočnost in fokus na trenutek v času sta intenzivna in zahtevata poln pretok kreativne energije. Če pa oseba ne zmore prepoznati svojih darov, odpraviti notranjih blokad in pravilno usmeriti kreativne energije, se kaj kmalu zgodi, da kolapsira pod svojo lastno intenziteto.
Nadarjenost torej prinaša izjemne darove po eni strani, po drugi strani pa nadarjeno osebo bremeni z občutki alienacije, nerazumevanja in zavračanja od drugih. Največji kazalnik nadarjenosti je stavek, ki ga izreče prav vsak nadarjen otrok, najstnik in odrasel: »Jaz že nisem nadarjen.« Nemalokrat sem slišala te besede, ki so se sčasoma spremenile v sprejemanje sebe in svojih potencialov, v pripravljenost zahtevati več od življenja ter zasesti svoje mesto na tem svetu. Opolnomočenje sebe in svoje nadarjenosti ne pride zlahka, potrebni so volja in pogum, čas ter energija, saj je pot do transcendence zahtevnejša in kompleksnejša, vendar pa toliko bolj izpopolnjujoča.
