Nihče ne more živeti na pol mrtev

Izgorelost je stanje, ki je zajelo skoraj ves sodobni svet. Zadnje čase pravzaprav ne srečam človeka, ki ne bi bil utrujen. Ljudje, ki so izgorelost in podobna stanja slabega počutja doživeli, pravijo, da se jim ta počasi prikrade v kosti, jih podzavestno preigrava ter na koncu položi v posteljo za dlje časa. Tudi ko okrevajo, se nikoli več ne počutijo tako kot prej. Izgorelost namreč za seboj pusti razdejanje. Zato je zelo pomembno, da se znakov kronične izčrpanosti in utrujenosti zavedamo ter jih jemljemo resno, saj nihče ne more živeti napol mrtev.

Hladen dih izgorelosti je neviden. Sledi nam na vsakem koraku, takrat ko ne zmoremo več, pa vseeno še vedno vztrajamo, takrat ko prikimavamo, kljub temu da se ne strinjamo, predvsem pa takrat, ko ne živimo avtentičnega življenja, temveč vsak dan, korak za korakom, samo poskušamo preživeti. Žal se nas večina tega, da živimo od danes do jutri, sploh ne zaveda. Slepo poslušamo, ubogamo, se strinjamo, verjamemo. Stik s seboj, s svojim pravim avtentičnim bistvom, pa smo že zdavnaj izgubili. Svoje mnenje smo zamenjali za mnenje nekoga, ki se pojavlja na digitalnih ekranih, a ga nismo še nikoli srečali in z njim ali njo izmenjali besed, naše želje in potrebe narekuje svetovni marketing, strupeno jabolko v tej »pravljici« človeštva. Občutek, kdo sploh smo, kaj čutimo in kaj želimo, pa smo potisnili globoko v podzavest ali se mu celo odrekli.

Že vrsto let pomagam ljudem, ki so utrujeni, izčrpani ali izgoreli in prav vse je na pot izgorelosti pripeljal notranji boj s samim seboj. Izgorelost in njene različice niso samo odsev vsakodnevnega stresa ali preobremenjenosti, temveč so oblike posttravmatskega sindroma. Vse, kar se nam dogaja v sedanjosti, se je naši podzavesti namreč nekoč že zgodilo.

Energetski vzroki izgorelosti

Prvi telesni znaki so povsem tihi in nevidni: motnje spanja, fizična utrujenost, povišan krvni tlak, težave s koncentracijo, slabši imunski sistem, alergije, bolečine v kosteh in mišicah, panični napadi. Telesne znake skoraj vedno spremljajo še čustveni, vedenjski in kognitivni: razočaranje, depresija, potrtost, izguba smisla življenja, apatičnost, nestrpnost, izguba motivacije, umik od sodelavcev, prijateljev in družabnih dogodkov, občutek brezupa ter nemoči. Občutek razpadanja od znotraj in nezmožnost regeneracije sta prevladujoča.

Za izboljšanje počutja ob utrujenosti, izčrpanosti, izgorelosti in podobnih stanjih ni instant napitka, rožnatega razpršila ali čudežne afirmacije, nujen je holističen pristop, ki pa zahteva svoj čas.

Gre za energetsko stanje, ko se notranji ogenj, ki je pravzaprav namenjen našemu ustvarjanju in kreiranju, zaradi različnih psihosocialnih vzrokov spremeni v požar, ki za seboj lahko pusti le pepel. A vse se začne in konča pri nas.

Zavora in plin hkrati

Prvi korak na poti k boljšemu počutju je, da si poskušamo s samorefleksijo odgovoriti na pomembna vprašanja o sebi: kdaj in kje nam je bil odvzet prostor za izražanje, kdaj zavržena naša moč in poteptano naše navdušenje?

Vse, kar v življenju počnemo, moramo namreč početi iz srca. Izgorelost je posledica zanikanja resnice, ki bi jo morali pravzaprav živeti. Zanikanje, vztrajanje pri maski, ki smo si jo nadeli zaradi pravil družbe, zahteva ogromno energije. V nas torej obstajata dve nasprotujoči si sili energije. Resnica, ki vztraja, da je slišana in izražena, ter maska, ki pomeni pričakovanja družbe in nas samih. Del nas, ki ga zatiramo že vse življenje, naši talenti, darovi, se želijo uresničiti, dobiti prostor v svetu, drugi del, ki je navidezno odgovornejši in bolj odrasel, pa nastopi proti resnici s še večjo obrambno silo, saj zaznava le eno perspektivo življenja, življenja žrtvovanja, preobremenjenosti, nadzora in zaslepljenosti.

Znotraj nas tako nastane nevaren energetski položaj, ki nam daje občutek, kot da hkrati pritiskamo na zavoro in plin, prej ko slej pa bo motor popustil in pregorel. Zaradi tega notranjega nesoglasja nastane trenje, ki nas sčasoma lahko sesuje v prah. Motor je uničen, telo se sesuje, um obstane, duša zamrzne. Rehabilitacija in regeneracija po takšni imploziji sta dolgotrajni, zgodi se tudi, da si človek nikoli več povsem ne opomore.

Holističen pristop, zdrave osebne meje in predvsem resnica

Za izboljšanje počutja ob utrujenosti, izčrpanosti, izgorelosti in podobnih stanjih ni instant napitka, rožnatega razpršila ali čudežne afirmacije, nujen je holističen pristop, ki pa zahteva svoj čas. Ni hitrih in lahkih rešitev, saj smo stanje kopičili pravzaprav vse življenje.

Najprej je treba poskrbeti za živčni sistem. Vrsto let sem bila kot jogijska terapevtka priča, kako se ob pravih subtilnih in nežnih vajah naravna inteligenca telesa aktivira in pomaga pri hitrejši ter uspešnejši regeneraciji telesa in uma, zato vam za preventivo in kurativo priporočam vaje, ki bodo regenerirale vaš sistem in vas ne bodo še dodatno izčrpale.

Nato je treba pristopiti k razreševanju podzavestnih vzorcev, ki pripeljejo do izčrpanosti. Povečini so to občutki manjvrednosti, strahu, izgubljenosti …, ki pa se lahko kažejo tudi v nasprotnem vedenju – velepomembnosti, nadzoru ali deloholizmu.

Potem je treba postaviti zdrave osebne meje, ki nam bodo sčasoma dajale občutek varnosti, pomemben temelj sprostitve in regeneracije živčnega sistema. Zdrave osebne meje pomenijo jasno ločnico med krivdo in odgovornostjo ter prevzemanje odgovornosti za naša dejanja in čustva. Zgolj za naša, odgovornost za dejanja in čustva drugih prepustimo njim.

Komaj tedaj, ko usvojimo zmožnost izražanja notranjih stanj brez strahu, se lahko osredotočimo na iskanje svoje notranje resnice, naredimo prostor zanjo in jo povabimo, da izpolni naše življenje.