Pasti virtualne prihodnosti
Pred kratkim sva se z nečakom, ki študira računalništvo, domenila, da kupiva »zemljišče« v virtualnem svetu. Stuhtala sva, da bi bile za moje umetniške NFT in njegovo grafično ustvarjanje najprimernejša lokacija virtualne Benetke. Čeravno včasih težko razumem tehnologijo blockchain, ki podpira tovrstne transakcije, in se hkrati sprašujem o pomenu virtualnih svetov, NFT, metaverzuma in umetne inteligence, vem, da moram, če hočem biti v koraku s časom, pri tem tudi sama aktivno sodelovati.
Priznam, da z veseljem ustvarjam nezamenljive žetone (NFT) in se veselim, da se umetnost in kreativnost selita v digitalni svet, vendar imam ob tem tudi nekaj pomislekov. Največji je ustrezna uporaba umetne inteligence (UI) in nastajajoče tehnologije.
Dejstvo je, da se svet hitro spreminja in da si bomo življenje v prihodnosti delili z umetno inteligenco. Dobro bi bilo seznaniti se z vsemi njenimi koristmi, pa tudi s pastmi. Čas je, da postanemo previdni pri uporabi tako trenutnih digitalnih orodij in omrežij, kot tudi vseh, ki prihajajo.
Že Elon Musk, svetovno znani lastnik prebojnih podjetij, kot so Tesla, SpaceX, Neurolink, OpenAI, inženir, investitor in zdaj vsesplošni razsodnik ter komentator prav vsega, kar se dogaja na tem svetu, je opozoril na nevarnosti umetne inteligence in dejal, da je najbrž ne bomo zmogli nadzorovati.
Njegova opozorila so resna. Mogoče ste že slišali, da so na Twitterju, družbenem omrežju, ki se mu vztrajno izogibam, poskusno ustvarili račun umetne inteligence. Poskus je bil porazen, saj je UI že kar kmalu postala zrcalo vseh informacij na Twitterju, postala je rasistična, diskriminatorna in žaljiva, zato so jo zaprli.
Na Facebooku pa so ustvarili dva računa umetne inteligence, ki sta se začela med seboj pogovarjati v neznanem jeziku, ki sta ga sama ustvarila. Hitro so ju izklopili.
Le kdo si ne želi osebnega robota?
Poznate Sophio, humanoidnega družabnega robota, ki ga je razvilo podjetje Hanson Robotics? Javnosti je bila prvič predstavljena leta 2016, od takrat je imela vrsto odmevnih intervjujev po svetu, v letu 2017 je postala državljanka Savdske Arabije, nato pa je bila imenovana za prvo inovacijsko prvakinjo programa Združenih narodov za razvoj. Trenutno ustvarja NFT-je, ki se prodajajo za vrtoglave vsote.
Sophia bo kmalu dobila družbo, saj Hanson Robotics razvija še enega robota, imenovanega Little Sophie, manjšo, otroško različico odrasle verzije Sophie. Ustvarjajo prijateljico za vašega otroka ali … otroke prihodnosti?
Uporaba robotov se razširja tudi v gospodinjstvu, kjer vam družbe ne bodo delali doslej znani robotski sesalnik, pametni hladilnik ali termostat, saj prihajajo že robotski domači ljubljenčki, kot je slavni robotski pes Spot podjetja Boston Dynamics. Tudi Amazon in Samsung že pospešeno razvijata prve osebne robote, Teslin robot, znan kot Optimus, pa je vizija prihodnosti s prototipom do leta 2022.
Letos torej pričakujemo razkritje prvega Teslinega robota.
Policija, transport, izobraževanje
Robotika je poleg zdravstva, proizvodnje in tehnologije prisotna tudi na primer v policiji. Kmalu boste namesto policajev, ki delajo red na ulici, videli robotske pse. Teh se ne bo dalo prepričati ali omehčati o višini kazni …
Robotika in umetna inteligenca sta pogosti že tudi v transportu. Teslini avtomobili lahko vozijo sami, droni bodo zamenjali poštarje in preostale dostavljavce, očala za virtualno resničnost bodo v prihodnosti zamenjala računalnik. Samo nataknili si jih bomo na nos in že bomo vstopili v virtualni tridimenzionalni svet.
Umetna inteligenca bo zamenjala tudi učitelje, vzgojitelje in varuške. Kako bo to delovalo, smo preizkusili že med pandemijo, ko je bilo treba učilnice hitro prestaviti v digitalni svet. Sprva se nam to ni zdelo prav, nato pa se je izkazalo, da je cilj dosežen. Poučevanje otrok.
Čeprav večina strokovnjakov meni, da je navzočnost učiteljev nenadomestljiva, se bo izobraževanje močno spremenilo. Umetna inteligenca bo postala ključna. Učitelji se bodo morali čim prej navadili na delo z umetno inteligenco in inteligentnimi roboti.
Nevročipi, biotehnologija, zdravstvo
Svojo izjemno pomembnost bodo izgubili tudi mobilni telefoni, ki se že zdaj selijo na vaše roke kot pametna ura. Obstaja velika verjetnost, da v bližnji prihodnosti telefonov sploh ne bomo več uporabljali. S čim bomo nadomestili ta most med nami in digitalnim svetom?
Obstaja možnost, da bodo to delo opravljali podkožni vsadki, ki bodo delovali s tehnologijo nevronskega vmesnika. Ko sem v prijetni družbi pred kratkim govorila ravno o tem, da se bomo navidezno telepatsko pogovarjali, vendar bomo vsi imeli v možganih digitalne vsadke, se je vsem naježila koža. To, da imate v možganih majhen računalnik, gotovo ni prijetna misel, vendar je to področje, na katerem poteka veliko raziskav in se mu namenja ogromno denarja.
Podjetja, kot so Neurable, Facebook in Neurolink, z vrtoglavo hitrostjo ustvarjajo tehnologije možganskega vmesnika, ki nam bodo omogočale komunikacijo z mislimi. Neurolink, ki bo povezoval neokorteks in limbični sistem ter nam tako »ugrabil« naš čustveni in tudi razumski del, bo vseboval vse možne informacije. Podobno kot internet.
Se spomnite, kako se je Neo v legendarnem filmu Matrica naučil borilnih veščin? Iz računalnika so mu prenesli vsa navodila. Skorajda v trenutku je postal mojster vseh borilnih veščin. Mogoče filmska prihodnost ni tako daleč, kot se je sprva zdelo.
Svetovna pandemija je pospešila razvoj biotehnologije v upanju, da bo prinesla nove rešitve za velike svetovne izzive, vključno z boleznimi, pomanjkanjem hrane in varovanjem okolja. Od personalizirane medicine, ki bo temeljila na vašem DNK, do kmetijske biotehnologije, hitrejšega razvoja zdravil v farmaciji in varovanja okolja, kot je ustvarjanje bioloških organizmov, posebej zasnovanih za razgradnjo plastike, kar omogoča njeno učinkovitejše recikliranje, ali za ustvarjanje novih vrst biološko razgradljivih detergentov. Veliko raziskav poteka tudi na področju zmanjševanja vpliva živinoreje.
V laboratorijih že pridelujejo umetno meso, ki bo nadomestilo živalsko. Se vam zdi neverjetno, da boste v bližnji prihodnosti namesto priljubljenih mesnih izdelkov na žaru pekli meso iz laboratorija?
In še hiter skok v zdravstvo. Najnovejši prispevki umetne inteligence v zdravstvu so: odkrivanje zgodnjih znakov Alzheimerjeve, Parkinsonove bolezni, multiple skleroze, demence, rakavih obolenj, zdravljenje depresije, vstopila bo tudi na področje psihiatrije. Umetna inteligenca bo pripomogla k hitrejši in boljši diagnostiki, kaj kmalu pa bodo roboti skorajda v celoti nadomestili zdravniško osebje, saj vas bodo tudi operirali.
Tudi nanotehnologija bo v prihodnosti igrala veliko vlogo v zdravstvu. Nanoboti, ki vam jih bodo vbrizgali v telo, bodo zdravila dostavili točno tja, kjer bodo potrebna, in tako razbremenili vpliv zdravil na celotno telo.
Metaverzum
In kaj je to metaverzum, ki bo spravil v zaton vsa trenutna družbena omrežja, spremenil druženje in službovanje ljudi? Metaverzum je trajno digitalno okolje, v katerem lahko uporabniki delujejo in se družijo. Gre za virtualni svet, podoben internetu, vendar s poudarkom na globljih 3D-izkušnjah.
Vsekakor vam priporočam, da v tak svet že vstopite in se z njim seznanite. Čez nekaj let se boste tam namreč srečali s svojim novim delodajalcem, kolegom ali prijateljem.
Umetna inteligenca je lahko nevarna
Ni dvoma, da računalnik lahko predela več informacij kot človeški možgani. V samo enem tednu lahko naredi toliko, kot bi človek v 20 tisoč letih. UI se uči najprej počasi, potem pa vse hitreje, tako imenovano super inteligenco bo dosegla še za časa našega življenja.
Umetna inteligenca se ne bo ustavila na ravni človeške inteligence, temveč jo bo daleč presegla, znova in znova. Girmes, glasbenica in umetnica, znana po tem, da je bila partnerka Elona Muska, s katerim imata dva otroka, je pred časom v intervjuju z Lexom Fridmanom dejala, da ljudje nismo več »human sapiens«, ampak »techno human«, kar pomeni, da so naprave, kot so mobilni telefoni, pametne ure …, že tehnološki podaljški nas samih, brez katerih ne moremo živeti.
Si zatiskamo oči, da smo že kiborgi?
Med pandemijo smo se udobno zleknili v naročje digitalnega sveta, ne da bi se tega sploh zavedali. Uporaba družbenih omrežij se je močno povečala in zaradi svoje odvisniške narave bo postala vse bolj mamljiva. Digitalnemu svetu smo dovolili, da vstopi v naša življenja in nas postopoma prilagodi na vse novosti, ki prihajajo. Postali smo socialno odtujeni, vse več ljudi je depresivnih in anksioznih, samomorilnost narašča, skrb zbujajoče tudi med mladimi, in, kar je še najbolj grozljivo, dopamin, hormon zadovoljstva in nagrad, v modernem svetu narašča večinoma le takrat, ko se pomikamo po mobilnem ekranu ter iščemo nove in nove informacije.
Pred kratkim mi je 13-letna izjemno inteligentna deklica dejala: »Moji možgani so skurjeni. Če se učim dve uri in grem potem na Tiktok, pozabim vse.« Hormonsko neravnotežje lahko uravnamo s pravilno prehrano, srčnimi odnosi, fizično dejavnostjo in ustvarjanjem.
Poleg dopaminske zasvojenosti bo ena izmed velikih težav, kako osmisliti življenje, zato je pričakovati še več bolezenskih čustvenih in mentalnih stanj ter samomorilnosti. UI bo nadomestila skorajda vsa delovna mesta. Velika večina ljudi pa poleg družine in druženja s prijatelji najde svoj smisel tudi v službi. Ko bomo odrezani od realnosti in stika z drugimi ter bomo večino časa preživeli v metaverzumu, kjer bo glavno vlogo igrala iluzija, bomo postali samo še lupina, ki jo poganja umetna inteligenca.
Izjemno pametna, a brez človeške modrosti in kreativnosti
In kaj bo v prihodnosti ločilo inteligenco ljudi od umetne inteligence? Katerih lastnosti človeka UI ne bo nikoli zmogla nadomestiti? Umetna inteligenca deluje zgolj na podlagi podatkov, ki jih pridobi. Čeravno bo super inteligenca neizmerno bolj inteligentna od človeka, ne bo imela človeške modrosti.
Prav tako ne bo zmogla izumljati, kreirati, saj ne bo imela podatkov o tem, česar še ni. Modrost in kreativnost sta torej dve sposobnosti, ki bosta za človeka v prihodnosti zelo pomembni. Za varnost človeštva pa je pomembno, da umetna inteligenca temelji na etiki in morali ter služenju človeku.
Dejstvo je, da se svet hitro spreminja in da si bomo življenje v prihodnosti delili z umetno inteligenco. Dobro bi bilo seznaniti se z vsemi njenimi koristmi, pa tudi s pastmi. Čas je, da postanemo previdni pri uporabi tako trenutnih digitalnih orodij in omrežij kot tudi vseh, ki prihajajo. Treba se je zavedati, da njihova uporaba škoduje našim možganom in našemu hormonskemu sistemu, saj še zdaleč niso primerni za uporabo nevrotehnologije. Samo čas bo pokazal, ali je bil film Matrica znanstvena fantastika ali morda dokumentarec.
