Zakaj je konflikt pravzaprav rešitev?

Ameriški psiholog, Michael Piechowski, zagovornik mladih in nadarjenih otrok ter adolescentov, je avtor številnih člankov na to temo, raziskoval pa je tudi življenje in samo aktualizacijo Eleonor Roosevelt, prvo damo ZDA med leti 1933 – 1945, ko je bil njen mož Franklin D.Roosevelt kar štirikrat izvoljen za predsednika ZDA.

Eleonor Roosevelt je znana kot izjemno modra ženska, ki se je zavedala svoje inteligence in moči svojega položaja ter iz pasivne opazovalke dogajanj aktivno stopila v vlogo prve dame dražave ter v svojem življenju izkazala najvišje kvalitete samo uresničitve – skromnost in pravičnost.

Eleanor Rossevelt: ”Življenje je treba živeti, radovednost pa vzdrževati.”

Piechowski trdi, da nadpovprečno razviti kanali zaznavanja lahko povzročajo konflikte in tenzije v nadarjenih posameznikih, vendar hkrati tudi bogatijo posameznikov mentalni in emocionalni razvoj.

Ti stadiji, ki so lahko navzven podobni nevrotičnim stanjem, pa pri nadarjenih vodijo v razrešitev ter spoznanje in sprejemanje svojih talentov (Marylou Kelly Streznewski: Gifted Grownups).

Kazimierz Dabrowski je stanja, ki psihi služijo kot neke vrste prehod med različnimi nivoji razvoja (kot jih je sam razvrstil), poimenoval dezintegracija. V tem notranjem stanju posameznik doživlja psihično napetost, ambivalenco, samo kritičnost in dvom vase. Na najnižjem nivoju razvoja se posameznik sprašuje tudi o svojih vrednotah. Velika večina ljudi ostane na tem nivoju in nikoli ne doseže nadaljevanje svojega osebnega razvoja. Ta pasivna stagnacija se zgodi zaradi pomanjkanja tretjega faktorja, ki ga Dabrowski poimenuje vertikalna sila, zmožnost posameznika, da sam nezavedno usmerja svojo osebno rast z odločnostjo in avtonomnostjo. Dabrowski je trdil, da je ta sila naravno dana določenim posameznikom.

Kot najstnica sem bila testirana kot izjemno inteligentna, kar je presenetilo vse, tako mojo družino, sošolke in sošolce, pa tudi šolske svetovalce in učitelje. Pravzaprav tudi mene, saj sem do trenutka objave rezultatov, ki so me zavihteli na najvišje mesto v zgodovini mestne šole in njene okolice, mislila, da tako kot jaz, dojemajo svet tudi vsi ostali. Poleg izjemne kognitivne aktivnosti in abstraktnega razumevanje ter dojemanja sveta sem v sebi vedno čutila notranjo moč, silo, ki me je usmerjala naprej in naprej. Kasneje sem s pomočjo joge začutila to silo v meni kot višji jaz oz. svojo dušo. Vendar sem šele kasneje, ko sem odločneje stopila na pot samo uresničevanja, resno vzela svojo nadpovprečno nadarjenost ter jo začela razvijati. Vertikalno silo, ki jo kot naravno dano opisuje Dabrowski, sem čutila vse življenje, vendar jo dokler nisem prišla v stik s svojim čustvenim svetom in primarnimi travmami, nisem dojemala kot notranje vodstvo, moj potencial in moje poslanstvo.
In kaj pomeni, ‘dokler se nisem soočila s svojimi primarnimi travmami in svojo najglobljo bolečino?‘ Dokler nisem svojo pozornost, ki sem jo usmerila navzven, obrnila vase.

Vse odgovore na mojo bolečino sem iskala navzven, v svoji okolici, v drugih ljudeh, ki pa povečini – tudi večina mojih terapevtov in učiteljev – niso bili sposobni dojeti moj notranji svet, niso bili sposobni ustreznega zrcaljenja tako mojih slepih peg kot tudi mojih potencialov, prav tako niso bili sposobni validiranja mojega emocionalnega stanja.

Ustrezno zrcaljenje enako ali bolj nadarjenih izjemno nadpovprečnih ljudi, terapevtov in učiteljev, je za nadarjenega izjemno pomembno. Včasih še bolj kot kruh in voda.

Brez tega še tako velik genij nenehno občuti inferiornost in zavračanje ter ne bo nikoli zares postal genij in mogoče pomagal človeštvu s svojimi izumi. Podredijo se vlogam, ki jim jih določijo ljudje, ki niso na njihovi ravni nadarjenosti. Zato velikokrat čustva nadarjenih kar eksplodirajo ali pa obratno jih potlačijo globoko v podzavest. Kar pomeni, da porabijo ogromno energije za prilaganje drugim, družni in normam, ki so zanje neustrezne.

Na primer globoke podzavestne rane sem naletela pred kratkim, ko sem kolegu terapevtu iz Belgije svetovala, kako postopati pri stranki, moškemu, ki je trpel za hudo dolgoletno nespečnostjo, ki ga je privedla do statusa invalida. Moški sredi 50-tih je bil namreč tako podhranjen pri spanju, da ni bil zmožen več normalno funkcionirati v življenju. Nespečnost je bila tako huda, da je vplivala na njegovo prehranjevanje, telesno strukturo in mentalno stanje. Povprašala sem ga o njegovi družini in možnih družinskih simptomih. Dejstvo, da imata dva izmed treh bratov probleme z nespečnostjo, eden pa ne, me je privedlo do tega, da sem začela poizvedovati, o bratu, ki se je izognil težavam. Bil je znanstvenik, ki je svojo inteligenco uporabljal in z njo tudi služil. Tako sem zaključila, da je moški z nespečnostjo nadpovprečno inteligenten, vendar svoje inteligence ni prepoznal niti je ni uporabljal. Energetsko to pomeni, da je bil njegov kanal za kreacijo zablokiran in zato nepotešen že vrsto let, kar lahko – kot je bilo evidentno v tem primeru – privede do resnih kroničnih bolezni ali do nefunkcionalnega življenja. Svetovala sem posvet pri terapevtu, ki bo na enaki inteligenčni stopnji in ki mu bo pomagal pri pravilnem zrcaljenju talenta ter v nadaljevanju pri iskanju svojega notranjega potenciala ter njegovega validiranja.  Poleg tega je nujna tudi individualna praksa joga terapije, saj pomaga pri pridobivanju jasnosti, uravnoteženju energije in odpiranju kreativnih kanalov.

Kaj bo stranka iz Belgije pravzaprav pridobila? Ne samo, da bo njen talent ustrezno zrcaljen, torej bo v interakciji z nekom, ki enako dojema svet in podobno pridobiva informacije, ima podoben humor ter razume senzitivnosti. Moški bo slišan, viden in razumljen. Vse, kar ni bil nikoli do sedaj. V nadaljevanju zdravljenja pa bo vzpostavil stik s svojim višjim jazom, posegel bo po nečem, kar bi moral postati, ne pa pasivno stagnirati pri tem, kdo je trenutno. Ta proces poseganja po svoji resnični naravi je poln vzponov in padcev. Kot opisuje tudi Eleonor Roosevelt:
”Boleče, korak za korakom, sem se naučila strmeti dol na svoje strahove, jih zavzeti, prejeti težko pridobljen pogum, da se soočim z naslednjim. Samo takrat sem res svobodna. Med vsem znanjem, ki ga pridobimo v svojem življenje, je to najtežje pridobiti. Vendar nas najbolj nagradi. Z vsako posamezno zmago, ne glede na to, koliko truda vložimo ali kako mučno je včasih, pridobimo večjo samozavest in moč, da se soočimo z naslednjim strahom. ”

Tako notranji konflikt, depresija, anksioznost, občutki nesreče, neuspeha, popolne zgube in celo psihični zlom so lahko po Dabrowskemu tudi znaki notranje transformacije do boljšega poznavanja ter sprejemanja sebe.